Ples, natančneje hiphop je način mojega življenja. Pri enajstih letih sem prvič obiskala trening hiphopa, vse od takrat pa do danes me vedno znova fascinira moč in sporočilo plesa. Ne glede na to, kako težko je, koliko odrekanj in pa fizičnega napora- ljubezen do plesa mi vedno znova da moči za nove izzive. S takim odnosom pa mi je dosti lažje v življenju – že s samo disciplino, ter premagovanjem ovir.
Ples je zame kot terapija – negativna energija gre ven, naredi se prostor za pozitivno, torej vsa čustva, ki se naberejo, s plesom izpuhtijo, vso frustracijo pa usmerim v tehniko ter samo izvedbo giba.

Izkušnje si pridobivam na svojih treningih v plesni šoli Maestro, z raznimi hiphop tekmovanji in festivali in pa seveda na klasih, pred kratkim sem bila tudi v Los Angelesu ali drugače rečeno meki hiphopa, kjer smo se s soplesalkami udeležile klasov najbolših tamkajšnih koreografov v znanih plesnih studijih. To je bila definitinvo nepozabna izkušnja ,ki pa jo imam namen ponoviti v bližnji prihodnosti. Prostega časa pravzaprav nimam veliko, saj se mi nonstop prepletajo treningi, služba, šola, kar mi ostane časa ga izkoristim za potepanje in druženje z mojo družbo.

Menim da nič ni nemogoče – kjer je volja, je vedno tudi pot 🙂